badminton klub BIT

Sicer ni četrtek zvečer, ampak trije "najhitrejši" polži so sestavili par povedi v neko smiselno zaporedje in dobili karto za kino od mene. Srečneži so: Katarina, Cecilija in Jaka. Spodaj so besedila objavljena v izvirniku, tako kot so prišla do mene.

Veselo branje in več sreče/poguma prihodnjič,

Gape

1. Katarina
Badmintonski camp – priprave BIT-ovci

V soboto 16. aprila smo se že sorezmerno zgodaj (ob 10 h) odpravili proti Kostanjevici na Krki. Prispeli smo okoli enajste ure. Ker smo bili prezgodnji smo se sprehodili do bljižnjega bara. Tam sva s Cecilijo ugotovili, da na priprave nismo prišli prvi. Ogreli sva se z vročo čokolado (njam, njam) in (kako hitro je minil čas) že odhiteli nazaj pred osnovno šolo Jožeta Gorjupa. Pred šolo se je že nabrala manjša množica BIT-ovcev. Ko so nam odklenili vrata, smo svojo prtljago odnesli (oz. odvlekli) v zgornje nadstropje, kjer je bilo na zelo velikem balkonu, ki je gledalo na telovadnico, pet sob in “dnevni prostor”.
Razpakirali smo nekaj stvari, se poslovili od staršev, nato pa so nas poklicali na kosilo.
V jedilnici, ki je sorazmerno majhna prot tist v naši šoli, smo dobili kosilo. Potem smo zadovoljni in siti nadaljevali z urejanjem prtljage.
Dobili smo razpored treningov in razblinili so se še zadnji dvomi o tem, ta te priprave ne bodo mačji kašelj. V dneh, ki so sledili smo pridno trenirali, veliko jedli ter počivali na kavču. (Letos je bil le en, lani sta bila 2 ali ne?)
Imeli smo todi Kuperjev test (predklon, gibčnost ramenskega obroča, ter tek na 2400 m).
Odšli smo tudi v Čatežke toplice. Bilo je super. Zelo smo se zabavali in se veliko smejali. Vsaj v svojem imenu lahko povem, da sem popila veliko količino vode, ki je mimogrede ogabna. Ko smo prišli iz vode smo imeli roke nagubane, kot moja prababica pri 93-ih letih.
Dvakrat smo bili tudi na Kostanjeviški plaži. Voda je bila občutno bolj mrzla kot v toplicah. Brrrr! A ker je bilo zunaj toplo, s tem ni bilo težav. Bilo je tudi veliko alg in blata. Res veliko. Potem pa smo se posvetili še sladoledu in sončenju.
Takole približno je potekal dan na pripravah: zjutraj (7.10) smo se zbudili z desetminutnim tekom in gimnastičnimi vajami. Spremljali so nas osupli obrazi konjev, ki so se pasli na bližnjih travnikih. Nato smo imeli obilen zajtrk. Imeli smo veliko izbiro in (vsaj jaz) sem se zelo težko odločila, kaj bom zajtrkovala.
Sledil je dopoldanski trening, kjer smo izboljševali svojo tehniko pri dolgih in kratkih žogah, pa pri “killu” in zabijanju ter krajšani in dvignjeni žogi ... Ko smo se odšli izmučeni oprhat, pa so imeli dopoldanski trening člani.
Po kosilu smo imeli prosto. Čas smo namenili počitku, branju, poslušanju glasbe, gledanju televizije in druženju s prijatelji. Na popoldanskem treningu smo igrali sete po polovici. Točke so štele za majhen turnirček. Sledila je še kondicija. Zopet so imeli za nami trening člani. Po končani kondiciji smo imeli prosto in lahko odšli v trgovino. Karin in Eva sta nas vsakič vzeli s seboj. Po zelo okusni večerji je sledil strečing, nato pa (ob 11 h) spanje.
Malo so nam nagajali komarji, zato smo se vsak vačer nasprejali z sprejem proti komarjem. A zjutraj smo se vseeno zbudili popikani.
Imeli smo se zelo, zelo lepo. S priprav sem se vrnila zelo izčrpana, a že sedaj komaj čakam na priprave naslednje leto.

Katarina

2. Cecilija

KOSTANJEVICA-PRIPRAVE

V soboto, 16.08. 2008 smo se polni pričakovanj in upanja zbrali pred osnovno šolo Jožeta Gorjupa v Kostanjevici na Krki. Ker se nam je tako mudilo, smo nekateri bili tam že debelo uro prezgodaj. Zato smo si v bližnji gostilni potošili žejo z vročo čokolado. Polni navdušenja smo tako končno pričakali prihod vseh, ki so še manjkali in se zatem, ko so nam odklenili vrata pognali po stopnicah v gornje nadstropje, kjer smo se dekleta odpravila v žensko in fantje v moško spalnico.
Skupaj s pomočjo naših staršev smo se namestili v sobah in nato poslušali Tadeja, ki je nam in našim staršem opisal teden, ki je bil pred nami. Nekateri smo zatem že stekli po stopnicah( takrat smo to še zmogli) in začeli obujati spomine iz prejšnjih let ter razkazovati prostore novincem. Drugi pa so nadaljevali z nameščanjem v sobah, ali pa so malo poležali saj jih je misel na obetajoči trening povsem izčrpala.
Sledilo je poslavljanje od staršev ter naše prvo kosilo. Hrane nam ni manjkalo saj smo imeli tri OGROMNE obroke dnevno ter še kakšen priboljšek vmes. Tako. Sledil je dopoldanski trening-maldinci med katerim smo opravljali različne vaje. Takoj za našim pa so imeli trening še člani. Okoli ene ure popoldan pa nas je v jedilnici že čakalo odlično kosilo. Po kosilu je bilo nekaj časa za počitek in druženje. Člani so popoldan imeli trening pred nami tako da smo jih lahko nekaj časa opazovali pri treningu, nato pa smo se morali počasi na trening pričeti pripravljati še mi. Na popoldanskem treningu smo več ali manj igrali sete.
Tako je potekal trening vsak dan. Zjutraj smo se zbudili ob 7.00, sledil pa je tek in jutranja gimnastika ter zajtrk.
V torek smo odšli tudi v terme Čatež, kjer smo se zabavali va bazenih, nekateri pa so tudi odšli na razne tobogane. Nekaj se jih je tudi odločilo za preizkus najnovejšega tobogana Bumerang( jim čisto nič ne zavidam).
Dvakrat smo odšli tudi na kostanjeviško plažo in nekateri so zaplavali v ledeno mrzli Krki, drugi pa smo se pogovarjali in kartali.
Imeli smo tudi igre brez meja, v katerih smo-nekateri uživali. Zadnji večer smo imeli tudi nekakšne igre v katerih jih je nekaj tudi močno nasrkalo.
Priprave smo minile zelo hitro. Čeprav smo vsi prišli domov utrujeni in neprespani že komaj čakamo na naslednje leto.

Cecilija

3. Jaka

Avto, Gasper, Jaka, gorsko kolo, dirkalno kolo, 2 badminton torbi, 2 potovalki, ruzak, laptop, se ksna torba, 2 zogi, par vreck, tlacilka za kolo...na poti do BIT centra na kavo v soboto dopolne. Sledi pakiranje Mase in njene prtljage (na sreco je imela samo 2 torbi, pridna Masa) ter koncno voznja v smeri Kostanjevice na Krki. Tempo je bil prilagojen uri za kosilo, prispemo seveda tocno na hrano.
Po prvem treningu nam je Hills (to postaja neprijeten obicaj) pripravil presenecenje. Letos si je zamislil Kuperjev test, ter test gibljivosti. Seveda smo z navdusenjem sprejeli 10min teka namesto 1h kondicije. Moram pa povedat, da v Kostanjevici kradejo stozce. Hills se je namrec potrudil in nam na vsakih 200min na progi postavil stozec. V tistih 5min ko ga ni bilo zravn (v solo je sel po nas) mu je nekdo veselo ukradel par stozcev, fuj in fej.
Naslednji dnevi so minili ob jutranjem teku (nekdo je goljufal in bil vsak dan s kolesom!), dopoldanskem treningu, popoldanskem treningu, kondiciji (p... sprinti v klanec) in obvezni vecerni "jogi". Vmes pa cim vec spanja ter basanja s hrano :) Obcasno kaksna kava pri sosedih. Catez je bil zopet dobro obiskan, na sreco je bil soncek, tako da ni bilo guzve v savni. Slisal sm da se Hills se vedno odlicno upira tunkanju (pa tudi da je po novem poker frik).
Tamali ste pohvaljeni za nocno tisino, predvsem pa za pozno jutranje vstajanje (na sreco ni bilo nobenega ki bi me zbudil pred 7.00). "Pretepanje" za prostor na kavcu pa lahko naslednje leto spustimo, ane Filip (jst bi na tvojem mestu bil s puncami malce neznejsi ;) ). Edino Facko je moril s svojim cigu migu.
Teden je prehitro minil in po dolgem izbiranju gostilne za kosilo smo se odpravili proti Ljubljani. Kako nas je Katarina nasla v kitajski pa nam ostaja neznano.

Jaka