badminton klub BIT

Na turnirju so nas zastopali Cecilija, Maja, Filip in Andraž. Prva sta šla po "kostanj v žerjavico" Filip in Maja.

Na galerijo smo dodali še nekaj slik!!!

Filip je imel malce smole pri žrebu in v skupino je dobil Hrvata Mihaela, kateri je presenetil tako Filipa kot ostale prisotne z svojo borbenostjo in domiselno igro. Filip je dobro začel, vendar pa nekako ni našel prave taktike za borbenega Mihaela in nato kar gladko izgubil. Malo manj se je treba ukvarjati s tem kako je nasprotnik dober in več pozornosti usmerit na igro in taktiko. Drugega sotekmovalca v skupini Urbana Kolenca pa je z lahkoto premagal in s tem končal tekmovanje, med drugim tudi zato ker mu nisem uspel najti partnerke za igro mešanih dvojic. Se je pa zelo dobro izkazal kasneje kot uradni Bitovski fotograf turnirja! Vmes je igrala tudi Maja, ki je iztržila eno zmago in dva poraza. Vendar sem prepozno izvedel za to da je sploh na tekmovanju (slap jest) in je zato nisem videl igrat, zato se ti še enkrat opravičujem Maja. Drugič me kar pocukaj za rokav.

Po odigranih vseh tekmah v skupinah je na vrsto prišel Andraž. V prvem kolu je dobil Filipovega krvnika in medtem, ko je ne preveč gladko v dveh setih ugnal Hrvata (drugi set 24:22), sem jaz dobil kar nekaj sivih las, saj je Cecilija na igrišču zraven igrala proti Hrvatici Katarini in tudi njej ni teklo vse po načrtih, saj je morala odigrati tri sete. Andraž je v bistvu igral to tekmo kot finale pred finalom, saj ga do finala ni nihče več ogrozil tako močno in prva zlata medalja je bila naša. Na drugi strani pa Cecilija ni imela tako lahkega dela, tako da se je do finala že kar pošteno namučila. V samem finalu pa je prišla na plano poletna poškodba kolena, saj jo je 3. setu začelo že tako boleti, da je predala tekmo in tako končala kot 2. Še druga medalja v žepu.

S Cecilijo sva imela nato borbe ali naj nadaljuje tekmovanje ali ne, bilo je kot v kakšni limonadi, saj so tekle solze padal je led na koleno in oh in sploh je bilo hudo, na koncu sem popustil in ji dovolil igrati mešane dvojice pod pogojem, da ob prvem znaku bolečine prekine z igranjem in konča s tekmovanjem. Na koncu se je izkazalo kot pogojno dobro, saj sta z Andražem odnesla še eno zlato medaljo, vendar hkrati upam, da bo s kolenom vse lepo in prav.

Vsem našim še enkrat čestitam in želim še več takšnih in drugačnih uspehov!!!

lp

Gape

Povezava do slik